Kak bankonbet pravi denar: pravna in ekonomska stran bankovnega sistema

Denar v današnjem bankovnem sistemu ni več samo fiatov, ki jih država izda in zamenja po volji. Vendar pa je v Sloveniji vse bolj razširjen model, kjer banki in financijske institucije aktivno delujejo kot izvršitelji denarne politike. To pomeni, da se denar ne izračuna le v kreditnih transakcijah, ampak tudi v obliki digitalnih sredstev, ki jih banki izdelajo in v okviru svoje denarne politike uredijo. V tem članku raziskujemo, kako banki kot bankonbet pravi denar, kako to deluje na praktičnih primerih in kako to vpliva na ekonomijo in stabilnost države.

Denar kot produkt bankovnega sistema: krediti in digitalni valuta

V Sloveniji in večini zahodnih držav deluje model, kjer banki ne le sprejemajo denarja kot sredstvo plačila, ampak ga tudi izdelujejo. To se kaže v obliki kreditnih transakcij, kjer banki izdajajo kredite za kupce, ki jih nato plačujejo z denarjem, ki ga sami izdelajo. Na primer, ko kupujete hišo na kredit, banka izdaja kreditsko obveznico, ki jo nato plačate s kreditnim denarjem, ki je v realnosti samo računska operacija. Ta model je znan kot “denar iz nič” ali *creative money*, ki ga je prvi opisal ekonomist Friedrich Hayek.

V zadnjih letih pa se je razširila tudi digitalna valuta, ki jo upravljajo centralne banke in financijske institucije. Na primer, bankonbet pravi denar v obliki digitalnih sredstev, ki jih lahko uporabniki poskušajo zamenjati z realnimi sredstvi, vendar je njihova vrednost odvisna od ugodnosti banke. To je videti na primer pri kreditnih karticah ali digitalnih plačilnih sistemih, kjer banki lahko omejijo dostop do sredstev ali jih izključijo zlasti v kritičnih situacijah.

Praktični primeri: kako banki denar izdelujejo in ga upravljajo

Eden od najbolj znanih primerov je kreditni model, ki ga uporabljajo v Sloveniji. Ko banka izdaja kredit za kupovanje avtomobila, ne izdaja denarja v obliki novic, ampak izdaja kreditsko obveznico, ki jo plačate z denarjem, ki ga sami izdelali. Na primer, ko kupujete avtomobil za 200.000 €, banka izdaja kreditsko obveznico, ki jo plačate s kreditnim denarjem, ki je v realnosti samo računska operacija. To pomeni, da denar, ki ga plačate, ni obstojal preden ste ga dobili, ampak je bil izdelan v okviru kreditnega procesa.

V Sloveniji je bil to model bolj videti v letih 2000–2008, ko je bilo več bankovskih kreditnih operacij, ki so vplivale na gospodarsko rast. V zadnjih letih pa je bil model precej omejen zaradi gospodarskih krizev in regulacij. Na primer, po gospodarskem krizu leta 2008 so bile omejene kredite za kupovanje hiš in avtomobila, kar je vplivalo na gospodarsko rast in stabilnost.

• V Sloveniji je bilo leta 2022 več kot 1,2 milijona aktivnih kreditnih transakcij, ki so v celoti izdelane bankami in financijskimi institucijami.
• Denar, ki ga izdajajo banke, predstavlja več kot 90 % obratovalnega denarja v Sloveniji.
• Kreditni model je v Sloveniji najbolj razširjen v sektorju realnega podjetništva, kjer je več kot 60 % podjetnikov zavemo kredite.
• Banki lahko v okviru denarne politike omejijo dostop do sredstev, kot je videti na primer pri kreditnih karticah.
• V letih 2019–2021 je bilo v Sloveniji več kot 1,5 milijona digitalnih plačilnih transakcij, ki so bile izvedene preko digitalnih plačilnih sistemov.

Vpliv na ekonomijo in stabilnost države

Denar, ki ga banki izdelujejo, ima velik vpliv na gospodarsko rast in stabilnost države. Ker denar ni izdelan iz nič, ampak je izdelan v okviru kreditnih transakcij, lahko banki vplivajo na gospodarsko aktivnost, ki je videti na primer pri kreditnih omejitvah. Tako lahko banke omejijo dostop do denarja in tako vplivajo na gospodarsko aktivnost in inflacijo.

Na primer, ko banka omeji dostop do kreditov, lahko vpliva na inflacijo in gospodarsko rast. To je bilo videti v letih 2008–2009, ko so bile omejene kredite in inflacija je ostala pod kontrolo. Vendar pa lahko takšne politike tudi povzročijo gospodarske krize, kot je videti na primer v letih 2008–2010, ko so bile omejene kredite in gospodarska rast je bila zelo niza.

V Sloveniji je bil denarni model banke v zadnjih letih bolj stabilen, vendar pa je potrebno še naprej nadziravati, kako banki denar izdelujejo in ga upravljajo. To je pomembno za gospodarsko stabilnost in za preprečevanje gospodarskih krizev.

Zaključek: denar v modernem bankovnem sistemu

Denar v današnjem bankovnem sistemu ni več samo fiatov, ki jih država izda in zamenja po volji. V Sloveniji in večini zahodnih držav deluje model, kjer banki in financijske institucije aktivno delujejo kot izvršitelji denarne politike. To pomeni, da se denar ne izračuna le v kreditnih transakcijah, ampak tudi v obliki digitalnih sredstev, ki jih banki izdelajo in uredijo. Tako bankonbet pravi denar in to vpliva na gospodarsko aktivnost, inflacijo in stabilnost države.